S številnimi laboratorijskimi vrednostmi lahko prikažemo ne samo sestavo naše prehrane, temveč tudi njene presnovne in odpadne produkte. Iz tega lahko dobimo vpogled v delovanje različnih organov, ki so udeleženi pri presnovi. Prehranske navade igrajo zelo pomembno vlogo, zato boste z izbiro programa METABOLIC BALANCE deležni točnih navodil namenjenih samo vam, kajti z analizo vaših laboratorijskih vrednosti krvi, vam strokovnjaki za prehrano v Nemčiji na inštitutu za uravnoteženo prehrano METABOLIC BALANCE natančno določijo, katera živila lahko uživate.
Za sestavo programa prehrane METABOLIC BALANCE je pomembnih 35 vrednosti krvi.
Za zdravo počutje je pomembno, da vsak posamezen organ v telesu deluje pravilno in da so vsi med seboj brezhibno uglašeni. Sposobnost pravilnega delovanja številnih organov je možno ugotoviti z laboratorijskimi preiskavami in izraziti s številkami. Zdravnik, ki hoče ugotoviti bolezenska odstopanja, mora dobljene vrednosti primerjati z normalnimi vrednostmi. Tem vrednostim pravimo normalne oz. referenčne vrednosti. Med posameznimi laboratoriji so razlike v referenčnih področjih. Preiskovalne metode namreč niso povsod enake, kar lahko privede do različnih referenčnih področij. Za nekatere vrednosti poleg tega uporabljajo tudi različne enote. Pri večini preiskav je zato smotrno, da upoštevamo specifične normalne vrednosti posameznega laboratorija. Rezultati odvzetega vzorca krvi se kažejo pri vsakem posamezniku drugače. Spremembe povzročajo starost, prehrana, biološki ritmi, nosečnost ali uživanje zdravil.
Kri ima v telesu številne pomembne naloge: ves čas teče v sklenjenem krogu med pljuči, srcem in drugimi organi ter do najbolj tankih kapilar. Tako so vsi organi preskrbljeni s hranilnimi snovmi in z vsemi drugimi snovmi, ki jih telo potrebuje za življenje. Kri odnaša odpadne snovi, ki nastajajo pri presnovi, do organov izločanja, na primer ledvic. Pomembna naloga je tudi izmenjava plinov: kri prenaša nastali ogljikov dioksid in ga odnese do pljuč, od koder ga izdihamo.
Sestava krvi v mnogih pogledih odslikava zdravstveno stanje našega telesa in njegovih organov.
V krvi je tudi veliko število beljakovin, ki so po svoji kemijski sestavi zelo raznolike.Vzrok za povečano vsebnost skupnih beljakovin so kronična vnetna obolenja ali veliko povečanje določenega beljakovinskega deleža. Do znižanja količine celotnih beljakovin, do katere pride lahko zaradi motenj v delovanju ledvic, opeklin, pomanjkljive prehrane ali hudih tumorskih obolenj. Encimi kot katalizatorji uravnavajo potek kemijske reakcije in povečujejo njeno hitrost, ne da bi se pri tem sami spremenili. V vsem telesu so udeleženi pri procesih presnove. Vsaka vrsta tkiva oz. vsak organ vsebuje značilne encime. Ta značilen encimski vzorec je koristen, kadar je treba pojasniti motnje v delovanju kakšnega organa. Kadar je organ namreč poškodovan, se iz celic izločijo encimi in pridejo v kri. V serumu lahko nato izmerimo njihovo vsebnost. Hujša ko je poškodba, večja je koncentracija encimov v serumu. Pri tem lahko sklepamo na stopnjo in na mesto poškodbe. Analiza encimov je pomembna predvsem za naslednje organe oziroma motnje:
-jetra:pri vnetjih, poškodbah jetrnih celic ali pri motenem odtekanju žolča
-srce: poškodovana srčna mišica (srčni infarkt)
-trebušna slinavka: vnetja, motnje pri izločanju njenih produktov
-skeletno mišičje in kosti: poškodbe, tumorji, vnetja
-prostata
Poleg beljakovin in ogljikovih hidratov spadajo maščobe med osnovna živila, s katerimi telo pokriva svoje potrebe po energiji. Če odmislimo tako imenovane esencialne maščobne kisline, ki jih mora telo dobiti s prehrano, uživanje maščob ni nujno potrebno, saj jih lahko nadomestimo z ogljikovimi hidrati. Uživanje mašob je predvsem odvisno od prehranskih navad in je torej različno od človeka do človeka. Glavni del maščob ( okoli 90 odstotkov) so nevtralne maščobe ali trigliceridi. Preostanek tvorijo holesterol, v maščobah topni vitamini (A, D, E, K) in druge maščobe. Analizo maščob v krvi delamo zaradi ugotavljanje motenj v presnovnem procesu, pa tudi zaradi presoje o tveganjih, povezanih z zdravjem srca in ožilja (arterioskleroza ali poapnitev žil). Pri preiskavi ponavadi določamo vrednosti: skupni holesterol, LDL-holesterol, HDL-holesterol in trigliceridi.
Celice uporabljajo trigliceride (nevtralne maščobe) kot pogonsko gorivo za pridobivanje energije. Telo dobiva trigliceride iz hrane (meso, mesni izdelki, mleko, sir, orehi in rastlinska olja) ali pa jih samo tvori iz alkohola in ogljikovih hidratov. Pri velikem dovajanju trigliceridov, torej z uživanjem mastne hrane, se del trigliceridov odlaga v maščobnem tkivu in v jetrih.
Vendar so poleg maščob kot glavni vir energije v človeškem telesu ogljikovi hidrati. V črevesju se večinoma pretvorijo v glukozo, ki nato prehaja v kri. Glukoza v krvi (krvni sladkor) kot najpomembnejši nosilec energije preskrbuje z energijo možgane in mišičje. Hormon inzulin , ki nastaja v tako imenovanih otočkih v trebušni slinavki, ima pomembno vlogo pri presnovi glukoze. Inzulin omogoča, da se lahko krvni sladkor vključi v celice in se tam koristno uporablja. Kadar se po zaužitem obroku količina sladkorja v krvi poveča, trebušna slinavka izloči inzulin.To pospeši prehajanje krvnega sladkorja iz krvi v celice ter s tem znižuje njegovo vsebnost. Tako inzulin prispeva k temu, da se v krvi vzdržuje stalen nivo sladkorja.
Za zdravniško ekipo Metabolic balance je pomembnih 35 parametrov vrednosti krvi.
HEMATOLOŠKE PREISKAVE
LEVKOCITI
Bele krvničke ali levkociti imajo pomembno vlogo pri obrambi pred povzročitelji bolezni in jih poleg krvi najdemo tudi v tkivu številnih organov. Nastajajo v kostnem mozgu in v bezgavkah, na svoje naloge pa se pripravljajo v vranici in v priželjcu. Odkloni v številu levkocitov so pogosto znak za vnetja v telesu.
LIMFOCITI
Limfociti nastajajo v organih limfnega sistema, prevsem v vranici in v bezgavkah. Do povečanega števila limfocitov pride predvsem v fazi zdravljenja kakšne infekcijske bolezni in pri limfatični levkemiji.
Vzroki za zmanjšano število limfocitov so v poškodbah limfnega sistema zaradi obsevanj, zastrupitev in drugih obolenj.
MONOCITI
Monociti so značilni fagociti ( celice požiralke). Bakterije in druge povzročitelje bolezni lahko prebavijo ter izločajo posebne snovi, ki potujejo kot kurirji po telesu in sprožijo dodatne aktivnosti imunskega sistema.
ERITROCITI
Rdeča krvna telesca ali eritrociti vsebujejo krvno barvilo hemoglobin, ki lahko nase veže kisik in ogljikov dioksid ter ju prenaša po telesu. Rdeča krvna telesa so ploščate oblike in nastajajo v kostnem mozgu iz tako imenovanih matičnih celicah. Njihov nastanek spremlja več razvojnih stopenj, preden se razvijejo v eritrocite. Pomembne snovi za nastanek eritrocitov so železo, vitamin B12 in folna kislina. Če v telesu ni dovolj kakšne od omenjenih snovi, pogosto nastajajo celice, ki ne morejo razviti svojega delovanja v celoti.
Povečano vsebnost eritrocitov označujemo z imenom poliglobulija. Kadar je na razpolago premalo kisika, na primer v visokih gorah, se bo seveda vsebnost eritrocitov povečala, da bo telo lahko dobivalo zadostno količino kisika. Poliglobulija pa se lahko pojavi tudi pri kroničnih pljučnih boleznih in pri obolenjih srca. V primeru velike izgube tekočine ( močno potenje, bruhanje ali driska) se lahko poveča sorazmerni delež krvnih celic v primerjavi s celotno krvjo. Stanje lahko normaliziramo s povečanim uživanjem tekočine.
Zmanjšano vsebnost rdečih krvničk imenujemo anemija ali slabokrvnost. Možna vzroka zanjo sta zmanjšana tvorba ali izguba eritrocitov zaradi krvavitve. Ena najbolj pogostih oblik anemije nastane zaradi pomanjkanja železa, redkeje tudi zaradi pomanjkanja vitamina B12 ali folne kisline. Vzrok za pomanjkanje železa so napačna prehrana, motnje pri sprejemanju (resorbciji) železa v črevesje, povečane potrebe po železu in izgube železa zaradi akutnih ali kroničnih krvavitev.
HEMOGLOBIN
Beljakovina hemoglobin je glavni sestavni del eritrocitov in v njem je večina železa, ki ga ima človeško telo. Hemoglobin veže nase kisik ali ogljikov dioksid in s tem opravlja transport ter izmenjavo plinov med tkivi in pljuči. Pri določanju hemoglobina lahko dodatno razlikujemo med celotnim Hb ter Hb, vezanim na eritrocite (HbE ali MCH).Te vrednosti so posebej pomembne, ko hočemo razjasniti vzroke za anemijo.
Znižanje vrednosti Hb najdemo predvsem v primerih anemije zaradi pomanjkanja železa.
HEMATOKRIT
Hematokrit je definiran kot odstotni delež vseh sestavnih delov celic v celotnem volumnu krvi. Normalne vrednosti so zelo odvisne od starosti in spola, določajo pa jih pretežno rdeča krvna telesca. Ćim višje so vrednosti za hematokrit, tem slabše teče kri.
NEVTROFILI IN EOZINOFILI
Blede na obarvanje s kemijskimi snovmi razlikujemo nevtrofilne, eozinofilne in bazofilne granulocite. Med glavne naloge granulocitov spada obramba pred bakterijami, virusi in glivicami, pomembno vlogo pa igrajo tudi pri alergijskih reakcijah. Nevtrofilni in eozinofilni granulociti spadajo med fagocite, ki tuje vsiljivce, kot so bakterije in telesu lastne odpadne produkte, lahko posrkajo vase in jih raztopijo.
Število granulocitov se poveča predvsem pri ( akutnih ) infekcijskih obolenjih, ki jih povzročajo različne klice. Poleg tega so možni vzroki za povečanje tudi alergije, akutne zastrupitve, levkemije, itd.
Do zmanjšanja števila granulocitov prihaja predvsem na začetku infekcijske bolezni, pri poškodbi kostnega mozga (zmanjšano nastajanje), pri velikih telesnih naporih in zaradi jemanja nekaterih zdravil.
TROMBOCITI
Krvne ploščice ali trombociti skupaj z drugimi sestavnimi deli krvi (faktorji strjevanja)igrajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi. Trombociti so precej manjši od drugih krvnih celic in nastajajo v kostnem mozgu. Odstopanja od normalnih vrednosti se pokažejo kot motnje v strjevanju krvi.
Do povečanja števila trombocitov pride pri težkih okužbah ali tumornih obolenjih, po operacijah in poškodbah z veliko izgubo krvi ter po odstranitvi vranice. Bolj poredko se njihovo številopoveča, kadar so obolele celice, ki v kostnem mozgu tvorijo kri.
Do zmanjšanja števila trombocitov pride zaradi motenj pri njihovi proizvodnji, ki nastanejo zaradi pomanjkanja vitamina B12, poškodb pri obsevanju ali zaradi jemanja zdravil. Število trombocitov se lahko zmanjša tudi zaradi njihove porave pri okužbah, alergijskih obolenjih, zaradi povečanja vranice ali nenadzorovanje krvavitve.
BIOKEMIJSKE PREISKAVE
JETRNI ENCIMI
Akutno ali kronično vnetje jeter (hepatitis), bolezni jeter in njihove poškodbe odkrivamo, ovrednotimo ter spremljamo s pomočjo jetrnih testov. Uporabljamo jih tudi za oceno učinkov kemoterapije na delovanje jeter. Med jetrne teste običajno uvrščamo : ALT, AST, BILIRUBIN, PROTEINE, GGT, LDH IN protrombinski čas.
ALT (alanin aminotransferaza) je encim v celicah jeter in ledvic. V manjših količinah ga najdemo tudi v celicah mišic.
AST (aspartat aminotransferaza) je encim celic srca in jeter. V manjših količinah ga najdemo tudi v celicah mišic. Ob poškodbah tkiv oz. celic se encima sproščata v serum.
GGT Količina tega encima iz jeter se poveča pri številnih obolenjih jeter, pri katerih hkrati pride do zastajanja žolča.
LDH (laktatdehidrogenaza) V večjih količinah jo najdemo v jetrih, pa tudi v srčni mišici, skeletnem mišičju in rdečih krvnih telescih. Povečana količina lahko pokaže na obolenje jeter, pa tudi na srčni infarkt ali okrepljen razkroj rdečih krvničk.
ALKALNA FOSFATAZA
Ta encim nastaja v jetrih in ta ga oddajajo v črevesje, kjer sodeluje pri prebavi. Vsebnost tega encima se poveča, kadar gre za obolenje jeter s hkratnim zastajanjem žolča. Ker se alkalna fosfataza nahaja tudi v kosteh, lahko sklepamo tudi na obolenje kosti
BILIRUBIN
Nastaja v jetrih kot odpadni proizvod pri razgradnji hemoglobina. Iz telesa se izloča prek jeter, z blatom in urinom, zato je njegova določitev v pomoč pri oceni izločevalne funkcije jetrnih in žolčnih vodov. Poleg jetrnih bolezni uporabljamo preiskavo tudi za sledenje prekomerne razgradnje hemoglobina pri hemolitičnih anemijah.
PROTEINI
Določitev koncentracije proteinov ( celokupni proteini) je strokovnjakom v pomoč pri oceni funkcije jeter in ledvic ter prehranskega statusa pacienta.
CK-kreatinkinaza
Ta encim sodeluje pri sproščanju energije znotraj celic. Poznamo tri podskupine, ki so porazdeljeni v različnih vrstah tkiv. CK-BB najdemo predvsem v možganih in njihova vsebnost v serumu se poveča po prestani kapi ali epileptičnem napadu. CK-MB se nahaja pretežno v celicah srčne mišice in njihova vsebnost se poveča po srčnem infarktu.
AMILAZA IN LIPAZA
Encima sta pomembna pri prebavi maščob oziroma škroba. Nastajata v žlezah slinavkah v ustih ter v trebušni slinavki. Odstopanja v serumskih koncentracijah po pravilu kažejo na vnetje ali motnje pri oddajanju izločkov teh želz.
UREA
Sečnina je končni produkt pri presnovi beljakovin. Izločajo jo ledvice. Podatek o vsebnosti sečnine daje vpogled v delovanje ledvic, vsebnost pa je odvisna tudi od zaužite hrane. Pri presnovi se proteini razgradijo v aminokisline. Ob tem nastane toksičen amoniak, ki se nato v jetrih presnovi v manj toksično sečnino. Sečnina se iz jeter izloči v krvni obtok, iz telesa pa se izloči z urinom. Poškodbe ali bolezni jeter lahko vodijo v zmanjšano nastajanje sečnine. Povišana koncentracija sečnine v krvi je lahko posledica motene funkcije ledvic (npr.tudi zaradi kemoterapije) ali prekomerne razgradnje proteinov.
ŽELEZO
Preiskave, ki nam omogočajo oceno statusa železa v telesu, so:
Železo, transferin in feritin.
Železo je esencialni element, potreben za tvorbo hemoglobina oziroma eritrocitov. Železo v serumu predstavlja delež železa v tekočem delu krvi (preostalo je v eritrocitih). Transferin je glavni protein za prenos železa po telesu. Koncentracija feritna pa nam pove o stanju zalog železa v telesu.
HOLESTEROL
Maščobam podobna snov holesterol je pomemben sestavni del celičnih sten. Daje ogrodje za sintezo različnih hormonov ( na primer spolnih hormonov in kortizona), kot sestavni del žolčne kisline pa pomaga pri prebavi. Večji del holesterol nastaja v jetrih, en del pa organizem prevzema iz hrane v črevesju. Nahaja se predvsem v živalskih maščobah (meso, klobase, maslo, jajca in ribe).
Do povišanih vrednosti holesterola pride, kadar je proizvodnja v telesu prevelika, oziroma kadar je premajhna poraba ali kadar ga telo s hrano sprejema v prevelikih količinah.
Visoke vrednosti za holesterol so pogosto povezane z diabetesom, debelostjo, alkoholizmom, boleznimi ledvic, jeter in žolčnika.
Maščobe niso topne ne v vodi ne v krvi. Zato se molekule lipidov (maščob) v plazmi vežejo na beljakovine, kar jim omogoča, da dosežejo vse dele telesa. Poznamo več kot ducat proteinov, s katerimi se lahko poveže holesterol. Najpomembnejši med njimi so : LDL in HDL holesterol
-LDL (low density lipoproteins) so lipoproteini nizke gostote, ki vsebujejo malo beljakovine in veliko maščobe.
-HDL (high density lipoproteins), torej lipoproteini visoke gostote
HDL holesterolu pravimo tudi dobri holesterol, LDL holesterol pa velja za slabega. Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki imajo velik delež HDL holesterola v krvi dobro zavarovani pred arteriosklerozo, medtem ko jo LDL pospešuje. Nasprotno pa majhna količina HDL pove, da je povečano tveganje za zdravje. HDL lahko iz arterij in tkiv pobira prebiten holesterol ter ga odnaša nazaj do jeter, ki ga razgradijo in izločijo iz telesa.
TRIGLICERIDI
Vrednosti za trigliceride so odvisne od notranjega uravnavanja presnove maščob ter od zunanjih vplivov. Povišane vrednosti najdemo pri zživanju hrane, bogate z maščobami, pri debelosti, poapnitvi žil, diabetesu, preslabem delovanju žleze ščitnice, obolenju ledvic in trebušne slinavke. Enako kot pri holesterolu tudi na povečano vsebnost trigliceridov vplivajo dedni dejavniki, povezani s presnovo maščob, ter pretirano uživanje alkohola.
GLUKOZA
Dobljena vrednost je v veliki meri odvisna od hrane, ki smo jo pred tem zaužili. Zato je treba vzorce krvi vzeti na tešče. Če se pojavi sum na sladkorno bolezen, je pogosto potrebno opraviti več preiskav. Pri določanju glukoze pod obremenitvijo merijo količino glukoze na tešče in dve uri po zaužitju določene količine glukoze. Prisotnost glukoze v urinu nam pove, da gre za motnjo v presnovi krvnega sladkorja. Debeli ljudje z diabetesom tip II lahko v večini primerov shajajo brez zdravil in brez inzulina, če shujšajo. Krvni sladkor se velikokrat normalizira že samo zaradi shujšanja. Vsak gram maščobe v telesu namreč zahteva dodaten inzulin.
ELEKTROLITI ( natrij, kalij, kloridi) so ključni za normalno delovanje procesov v telesu, za t. i. celično presnovo. Pomagajo pri regulaciji količine vode v telesu in vzdrževanju kislinsko-baznega ravnotežja.
KALCIJ
Ima ključno vlogo pri normalnem delovanju mišic, živčevja in srca, normalnem procesu strjevanja krvi ter je pomemben gradnik kosti. Spremembe koncentracije kalcija v krvi je pomembno tudi pri motenem delovanju obščitničnih (paratiroidnih ) žlez.
URAT
Ob razpadu ali poškodbi celice se v kri sprostijo purini, ki so sestavine nekaterih celičnih struktur (npr.:DNK). Purini se nato presnavljajo v URAT (soli sečne kisline). Visoke koncentracije urata v krvi so lahko posledica protina in akutne ali kronične ledvične bolezni. Pri onkoloških pacientih je pogosto povišana zaradi intenzivnega razpada celic ob kemoterapiji ali obsevanju.
CRP C-reaktivni protein (CRP) je protein, ki nastaja v jetrih in se znatno poveča ob poškodbah tkiv, okužbah, vnetjih in revmatskih obolenjih.
KREATININ
Je končni presnovni proizvod, ki nastane v mišicah iz kreatina. Ta je potreben za nastanek energije pri krčenju mišic. Kreatinin se v celoti izloča s filtracijo skozi glomerule ledvic, zato je dober pokazatelj ledvične funkcije. Pri tem moramo upoštevati, da je količina nastalega kreatinina odvisna od velikosti in mišične mase posameznika, fizične aktivnosti in drugih dejavnikov.
IMUNOLOŠKE PREISKAVE
TSH
Osnovne ščitnične laboratorijske preiskave se uporabljajo kot pomoč pri oceni funkcijskega stanja ščitnice (evtiroza, hipotiroza, hipertitoza).